Zmote pri hišnim prezračevanjem z rekuperacijo

“Namesto prostorske klime bi hišo ohlajali kar preko hišnega prezračevalnega sistema.”
Najbolj pomembno pri tej skušnjavi je, da se zavedamo, da hišni prezračevalni sistem z rekuperacijo ni sistem za aktivno hlajenje. S tem prezračevalnim sistemom lahko poleti pohlajujemo v nočnem času preko obvoda toplotnega izmenjevalca (by-pass) in tudi preko zračnega ali tekočinskega zemeljskega kolektorja. Ker so količine zraka, ki jih premikamo v hišnem prezračevalnem sistemu majhne, vplivamo na temperaturo v hiši le, če upoštevamo prezračevanje 24 ur na dan. Če bi želeli imeti takojšnji hladilni efekt, bi morali v sistem vstaviti kanalsko klimo, s katero bi zelo hitro tvegali kondenzacijo vlage na prezračevalnih kanalih, obenem pa dovajali majhne količine nezdravo hladnega zraka. Industrijski sistem, kot ga imamo npr. v poslovnih prostorih, ima zaradi večjih količin zraka precej večje kanale, ki so tudi izolirani. Ker pa v svojem domu za prezračevanje potrebujemo bistveno manjše količine zraka, poleg tega želimo sistem, ki je neslišen, ne piha, ni moteč in ima visok izkoristek vračanja toplote, vsekakor ne moremo uporabljati enakih količin zraka in iste logike kot pri industrijskem sistemu.
Sodobna, dobro izolirana hiša sploh ne potrebuje aktivnega hlajenja kot je klimatska naprava. Še več – v pasivni hiši je klima prepovedana, saj zaradi porabe električne energije hiša hitro izgubi naziv “pasivna” ki ne potrebuje aktivnega grelnega ali hladilnega sistema.

“Ker imamo v dnevni sobi kamin, bi preko prezračevalnega sistema želeli to toploto prenesti tudi v druge prostore.”
Podobno kot pri prejšnji dilemi, moramo tudi tu upoštevati majhno količino zraka, s katero ne moremo doseči občutnega grelnega efekta, vse do zelo visokih temperatur, kar pa ni dovoljeno zaradi fleksibilnih cevi, ki so narejene iz živilske plastike. Gibljivost je izjemno pomembna lastnost cevi, saj bistveno olajša polaganje sistema in zmanjša njegovo robustnost. Cevi so izdelane iz nereciklirane živilske plastike tudi zato, da ne oddajajo motečih vonjav, obenem pa so znotraj prevlečene z gladkim antistatičnim in antibakterijskim slojem. Tako dobimo majhne, fleksibilne cevi, ki so znotraj gladke, okroglega preseka in antistatične, kar je vse v prid enostavni montaži in lahkemu čiščenju.

Tako lokalni vir toplote (npr. kamin) kot tudi lokalno hlajenje (kot je split klima) lahko pri nekoliko manj izoliranemu objektu prispevata k ugodni temperaturi v vseh prostorih, saj s prezračevalnim sistemom premikamo zrak po hiši. Zrak se giblje od dovodov v čistih prostorih (dnevna soba, spalnica, …) proti odvodom v obremenjenih prostorih (kuhinja, kopalnica, WC, …). Višja kot je temperatura zraka na odvodu pozimi, več toplote lahko prenesemo na hladen vhodni (zunanji) zrak. Poleti pa z nižanjem temperature na odvodu (npr. z uporabo klime), povečujemo moč ohlajanja vročega vhodnega (zunanjega) zraka.

“Ali je potrebno nastaviti minimalno hitrost, ko gremo zvečer spat?”
Za kvaliteten počitek ne potrebujemo nič manj svežega zraka kot čez dan, zato ni dobro, da v nočnem času preveč zmanjšamo intenziteto prezračevanja. Če smo imeli čez dan obiske ali večjo potrebo po prezračevanju zaradi intenzivnega kuhanja, potem je razumljivo, da ponoči ko gremo spat zmanjšamo intenziteto prezračevanja na srednjo vrednost ali vsaj tretja od osmih hitrosti, nikakor pa ne pride v poštev minimum, ki je namenjen prezračevanju v naši odsotnosti, ko celotni hiši privoščimo cca 60 – 80 m³ zraka na uro, kar je dovolj, da hiša ne ustvari vonja po zaprtem in zatohlem.

“Ali lahko čez poletje prezračevalni sistem izklopimo?”
Popolni izklop prezračevalnega sistema tudi poleti ni zaželjen, saj je minimalni pretok skozi cevno inštalacijo najboljša preventiva za dobro delovanje sistema na dolgi rok. Tudi če poleti razmišljate o “odprti hiši”, so določeni prostori, če prezračevanje ugasnemo, še vedno slabo prezračeni (kopalnica, WC, utiliti, ipd.), ker čisto vseh oken v hiši vseeno ne odpremo. Poleg tega imamo tudi druge prednosti, če namesto odpiranja oken raje uporabljamo prezračevalni sistem: mrčes zadržimo zunaj, ravno tako tudi hrup in vročino, v hišo pa vseeno dovajamo enako svež zrak, kot bi odprli okno. V praksi se pokaže, da hišo poleti kar dosledno zapiramo, saj se želimo izogniti vročini ki je zunaj, to pa vseeno ne pomeni, da je strogo zapiranje oken in vrat nujno za delovanje prezračevalnega sistema.

“Mi bi pa odvod iz kuhinjske nape speljali kar v prezračevalni sistem.”
Kombiniranje teh dveh sistemov preko iste prezračevalne naprave ni smiselno, pri Helios prezračevanju pa tudi ni dovoljeno. Razlog je preprost in razumljiv: kuhinjska napa običajno deluje s 500 do 800 m³/h, prezračevanje za hišo velikosti 200 m² pa največ s 300 m³/h. Tudi če bi speljali odvod iz kuhinje v prezračevalni sistem, bi ostali obremenjeni prostori ostali brez prezračevanja za čas obratovanja kuhinjske nape, če bi želeli odvesti vsaj 300 m³/h skozi napo. Največji problem pa je, da napa, ki zmore 300 m³/h ni prav učinkovita.

Ker je sodobna hiša precej bolj zrakotesna kot so bile hiše včasih, je edina prava rešitev glede kuhinjske nape, obtočna izvedba nape, ki filtrira zrak, vendar ga ne odvede iz hiše in s tem ne ustvarja tlačnih razlik. Na ta način se znebimo maščob in z oglenim filtrom tudi deleža vonjav, za odvod preostanka vonjav in vlage pa poskrbi prezračevalni sistem hiše, ki v zimskem času toploto iz kuhinje izkoristi še za ogrevanje vhodnega zraka.

“Ker imamo prezračevalni sistem, ne smemo odpirati oken.”
Odpiranje oken v sodobni hiši, ki ima vgrajen kvaliteten prezračevalni sistem z rekuperacijo, nikakor ni prepovedano. Če imate željo po odpiranju oken je to vsekakor možno, v večjem delu leta pa ni najbolj smiselno, saj odprto okno predstavlja vdor zraka s prenizko ali previsoko temperaturo, vdor hrupa, prahu (tudi cvetnega prahu), mrčesa in dežja, če na odprto okno pozabimo. Če pa na prezračevalni sistem računamo že od načrtovanja objekta, lahko pri zasteklitvah tudi precej prihranimo. Zasteklitve, ki nimajo okovja za odpiranje, so precej cenejša in tudi energetsko učinkovitejša. Dodatno pa lahko prihranite pri komarnikih, ki niso potrebni, če upoštevamo, da okna niso več prezračevalni element v sodobni stanovanjski hiši.